![\"\"](\"https:\/\/www.sdgrbina.si\/wp-content\/uploads\/2010\/08\/image001.jpg\" "\\"image001\\"")
<\/p>\nPonovno na cesti. Spomini na pravkar pre\u017eiveti teden na nizozemskem so \u0161e sve\u017ei (za razliko od moje sopotnice) in neurejeni (kot moja sopotnica). Vendar ravnice Spodnje Sa\u0161ke ne ponujajo ugodnih pogojev za kontemplacijo, saj se temperatura \u017ee okoli desetih bli\u017ea tridesetim, moja slutnja, da bo ob treh popoldne \u0161e bolj vro\u010de, pa se ob treh popoldne izka\u017ee za utemeljeno. Preko betonske avtocestne ograje za kratek \u010das uzremo hambur\u0161ka pristani\u0161ka dvigala in kopice raznobarvnih kontejnerjev, potem pa nas pogoltne nekak\u0161en zadu\u0161ljiv tunel. Na postajali\u0161\u010du si privo\u0161\u010dim Langnese Calippo Erdbeere, potem pa Nini, katera je v Kekcu, pomaham v slovo, saj greva z Nikoldo pobrat B-doga v Flensburg na \u0161tacjon. Moj pogled skozi retrovizor je \u017ee sedaj omejen, saj je zadnja klop zalo\u017eena z ropotijo, tako da lahko le ugibam kam bomo dali Bev\u0161terja in ves njegov gear. Toda ta most bomo pre\u010dkali, ko pridemo do njega.<\/p>\n
<\/p>\n
In smo tudi ga. Tako smo z zadnjim delom avta milimetre nad asfaltom zapustili to najsevernej\u0161e mesto Nem\u010dije ravno v \u010dasu, ko so lokalci proslavljali preboj v polfinale nogometnega SP. Sledila je prijetna vo\u017enja preko vale\u010dih se danskih polj, zasajenih z \u017eitom in veternimi elektrarnami. Ob son\u010dnem zahodu smo parkirali na pe\u0161\u010deni pla\u017ei v Histhalsu, povsem na severu Danske, \u00bbthe asshole of Denmark\u00ab, ko te kraje imenujejo Danci. Z Be\u0161trom sva za popoln zaklju\u010dek dneva namo\u010dila riti v jutlandskem morju.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Naslednji dan nas je pri\u010dakal na trajetu, ki je zgodba zase, toda zasen\u010dila ga je\u00a0 grandioznost de\u017eele, v kateri smo pristali. Norve\u0161ka je lepa. Ful! V bistvu jo sestavljajo skale in voda. V prostor\u010dkih vmes pa se za obstoj borijo rastline. Vendar so ti trije elementi kombinirani na na\u010din, ki bi ga lahko opisal kot \u00bbnajbolj\u0161i mo\u017een\u00ab. Tako da tvorijo res spektakularno pokrajino.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Potovanje po Norve\u0161ki smo za\u010deli na jugu, v Kristiansandu. Dan je bil jasen in \u010dist. Cesta nas je vodila skozi pokrajino, prekrito z borovimi gozdovi. Za vsakim ovinkom nas je pri\u010dakalo novo jezero, modro nebo se je odsevalo na gladini, na bregovih pa so se izza zelene kamufla\u017ee ob\u010dasno prikazovale lesene hi\u0161ice v \u017eivih barvah. Po\u010dasi smo se vzpenjali na planoto Telemark in okolica je postajala bolj pusta, obkro\u017eale so nas ogromne neprekinjene zaplate gole skale, gozdove \u00a0je zamenjevalo nizko grmi\u010devje, nebo je posivelo. Povsem na vrhu planote ni bilo nobenega drevesa ve\u010d, cesta pa se je vila med jezeri, obdanimi z mahom in mo\u010dvirnatimi \u0161otastimi travniki, nad njimi pa so se dvigali vrhovi gora okoli katerih so se v kosmih vlekle meglice. Med mokrimi, \u010drnimi skalami se je zadr\u017eeval umazan sneg. Po nekaj mla\u010dno osvetljenih tunelih, vklesanih v \u017eivo skalo, smo se spustili proti rudarskemu mestu Odda, ki je le\u017ei na koncu enega od \u0161tevilnih rokavov fjorda Hardanger, tretjega najve\u010djega fjorda na svetu. Nadaljevali smo skozi nasade jabolk in \u010de\u0161enj, ki jih gojijo v neposredno na robu fjorda. Zve\u010der smo bili v Herandu, majhni ribi\u0161ki vasici v zaliv\u010dku, ki je bila na\u0161 dom naslednjih dest dni.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.sdgrbina.si\/wp-content\/uploads\/2010\/08\/image002.jpg\" "\\"image002\\"")
<\/p>\n
Hi\u0161a v kateri smo stanovali je bila zgrajena leta 1865, v celoti iz lesa, krita z velikimi plo\u0161\u010dami iz kamna. Iz dvori\u0161\u010da se je odpiral pogled na fjord in nasprotni breg proti Bergnu. Pristani\u0161\u010de, obdano z nekaj ducat raznobarvnimi hi\u0161icami je bilo oddaljeno deset minut hoda, pot pa je dr\u017eala mimo skale z vklesanimi 4000 let starimi risbami prvotnih prebivalcev in izjemno lepo urejenega igri\u0161\u010da za indoor nogomet. Kraj pa je premogel \u0161e eno trgovino in gostilno z odli\u010dno lokalno morsko hrano. Dva deci kozarec piva = 59 kron = 8 eur.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 In pa, seveda, ledenik Folgefonn. Da smo pri\u0161li do njega smo se najprej peljali ob obali fjorda do sosednjega kraja Jondal, potem pa po prizadeti, <\/em>razsuti in nagrban\u010deni, skoraj 30 km dolgi enopasovni cestici, ki se mimo prepadov in slapov vije 1200 metrov visoko, da smo pri\u0161li prav na vzno\u017eje ledenika. Smu\u010di\u0161\u010de premore eno \u017ei\u010dnico, ki jo vsako leto maja dobesedno odkopljejo iz snega, potem pa obratuje dokler nov sneg ne skopni in se prika\u017ee svetlo moder ledeni\u0161ki led. Smu\u010di\u0161\u010de je predvsem park, ki je dovolj velik in lepo urejen.<\/p>\n Na sre\u010do je imela na\u0161a hi\u0161ica tudi velik odprt kamin, ki nam je pri\u0161el prav za su\u0161it opremo. Prva dva dni je namre\u010d ves \u010das de\u017eevalo, tako da smo iz ledenika pri\u0161li premo\u010deni kot ma\u010dek v \u017eaklju, tri dni za tem ko ga vr\u017ee\u0161 z mostu v reko. Tam sem torej bil, sredi poletja, na ledeniku na norve\u0161kem, posku\u0161ajo\u010d ugotoviti v katero smer je \u00bbdol\u00ab ker\u00a0 je bila megla tako gosta, da v neki to\u010dki nisem videl niti repov lastnih smu\u010di. \u010ceprav, to je bilo najbr\u017e zato ker sem bil obrnjen naprej. Uglavnem. Medtem ko je naprimer Cigi \u017ee u\u017eival na Jadranski obali in razmi\u0161ljal ali bi Karlova\u010dko ali O\u017eujsko, sem jaz stal na 10\u00b0 Celzija in razmi\u0161ljal, veter zabijajo\u010d mi de\u017e v faco, kako naj zaviham kapuco, da se mi voda ne bo ve\u010d nabirala na notranji strani o\u010dal. Toda, na nekak\u0161en sadomazo na\u010din sem prav u\u017eival. Po\u010dutil sem se kot Bear Grylls, kljubujo\u010d elementom. Zato ker biti poleti na morju je tako o\u010ditno. Dolgo\u010dasno. To delajo vsi. Biti na norve\u0161kem, v najbolj bednem vremenu ejah, je pa kul.<\/p>\n \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u017de takoj po tem, ko je nehalo de\u017eevati so bili pogoji za trening odli\u010dni; vsak dan na novo po\u0161ejpan park in kucli ter sosmu\u010darji v prijetnih, povsem zmernih koli\u010dinah. Po parih dneh pa so smu\u010di\u0161\u010de uradno zaprli zaradi pomanjkanja snega, vendar je Ale\u0161 izposloval poseben deal, in so vsak dan pri\u017egali vle\u010dnico posebej za ASK Slammer. Tako smo imeli svoje privatno smu\u010di\u0161\u010de na ledeniku na norve\u0161kem. Fantasti\u010dno!<\/p>\n \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Posledi\u010dno sta \u017dan (ki ga je sicer \u00bb\u017eivcirala\u00ab bole\u010dina v hrbtu) \u00a0in Luka pri\u0161la v zavidljivo kucla\u0161ko formo. Manca se je vsak dan prebudila za kak\u0161no urico ali dve, toliko da je sko\u010dila en 360 ali dva, Be\u0161ter pa je \u017ee tretji dan prerotiral superman frontflip in smo bili potem do konca tedna primorani poslu\u0161at njegovo jamranje in stokanje kako ga boli rama in da ne more igrat fuzbala in \u010de mu lahko prosim nama\u017eem margarino na kruh in da je bolj ali manj pripravljen na smrt.<\/p>\n \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Po smu\u010danju smo igrali nogomet z lokalci in igra je, \u010de sem brutalno iskren, bila\u00a0 v\u0161e\u010d celo meni, ki se mi fuzbal sicer zdi pribli\u017eno tako zanimiv kot majhen kup peska. Luka je ob \u017eogi presentil z etuzijazmom, ki je presegal njegov sicer\u0161nji \u00bbplovem po vesolju\u00ab pristop do \u017eivljenja. Ali pa smo viseli v pristani\u0161\u010du, bodisi na zastonj wifi-ju, bodisi na slacku. Brez da bi se \u017eelel poveli\u010devati lahko re\u010dem, da sem se skoraj edini kopal v fjordu. Voda je prijetno hladna in \u010disto malo slana ker je tako dale\u010d od oceana. Zbli\u017eali smo se z kolegi Danci; Jannick je majhen kul tip, Gustav je velik kul tip, medtem ko je Klaus kul tip.<\/p>\n \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0Predvsem pa se je vreme za\u010delo izbolj\u0161evati. Vsak dan je bilo sonca malo ve\u010d in na koncu smo bili nagrajeni z absolutno epskim, jasnim, \u010distim, sve\u017eim, toplim, son\u010dnim dnevom brez obla\u010dka, ko smo z ledenika u\u017eivali v dih jemajo\u010dih pogledih mimo \u010drnih skalnatih vrhov gora, globokih zelenih dolin, do intenzivno temnomodrega fjorda dober kilometer pod nami in preko njega. Na ta ra\u010dun smo pridobili tudi par res lepih fotk, za kar bodimo zahvaljeni Ani Nikoli\u010d.<\/p>\n In to ti je Norve\u0161ka.\u00a0 V bistvu precej dolgo\u010dasna, saj je cela de\u017eela kot bi \u017eivel v najbol rovtarskih gorenjskih rovtah, ali pa naprimer v Bre\u017eicah. Razen, <\/em>seveda iz vidika naravnih lepot. Po tej plati je osupljiva. Norve\u017eanke naj bi bile lepe, vendar sam te\u017eko sodim, kajti to je dr\u017ealo za natakrico v gostilnici, za tisto punco, ki je pobirala cestnino za na ledenik, pa toliko manj. \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/p>\n \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 No, potem pa smo \u0161e zadnji\u010d spakirali avte in se odpeljali domov. Kaj lahko povem za konec? Upam, da ne bo zvenelo preve\u010d gej, \u010de re\u010dem da sem pristno sre\u010den, ker sem \u0161el in da se nemorem, da se nebi iskreno zahvalil Ale\u0161u ker mi je zadevo omogo\u010dil. Hvala, Ale\u0161. In pa, vsem lahko priporo\u010dim, da grejo poleti v Kopenhagen in tam zve\u010der ven. Zelo dobro.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Ponovno na cesti.<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","jetpack_publicize_message":"","jetpack_publicize_feature_enabled":true,"jetpack_social_post_already_shared":false,"jetpack_social_options":{"image_generator_settings":{"template":"highway","default_image_id":0,"font":"","enabled":false},"version":2}},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-772","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kempi"],"jetpack_publicize_connections":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.sdgrbina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/772","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.sdgrbina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.sdgrbina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sdgrbina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sdgrbina.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=772"}],"version-history":[{"count":12,"href":"https:\/\/www.sdgrbina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/772\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":785,"href":"https:\/\/www.sdgrbina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/772\/revisions\/785"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.sdgrbina.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=772"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sdgrbina.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=772"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sdgrbina.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=772"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"](\"https:\/\/www.sdgrbina.si\/wp-content\/uploads\/2010\/08\/image003.jpg\" "\\"image003\\"")
<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.sdgrbina.si\/wp-content\/uploads\/2010\/08\/image004.jpg\" "\\"image004\\"")
<\/p>\n